Zadnji dan

Vstali smo zgodaj kot po navadi. Po zajtrku smo se odpravili še na zadnji sprehod do koče na Prevali. Po eni uri in pol smo prišli do koče, se okrepčali s pijačo in veliko slikali. Nato smo se vrnili nazaj v Oazo miru. Prehojeno pot so gradili že v prvi svetovni vojni in jo uporabljali tudi v drugi svetovni vojni. Ko pridemo do Oaze miru nas je že čakalo kosilo. Po kosilu smo pripravili kovčke, pospravili sobe in vse zložili v kombi in avtobus. Poslovili smo se od gospoda Vlada in od upokojencev s pesmimi ter se odpeljali proti Ljubljani. Ustavili smo se spet v Radovljici v tovarni čokolade Gorenjka in nakupili precej čokolade. Končno smo ob šestih popoldan prišli v Ljubljano v Dijaški dom Poljane, kjer so nas že čakali sorodniki. Poslovili smo se in se razšli k sorodnikom.

Kačo in Pavle. (napisano v petek ob enajstih zvečer).

Mautthausen in Radovljica

Po zajtrku smo se odpravili do taboršča Mautthausen pod Ljubeljem. V tem nemškem taborišču so bili zaporniki, ki so gradili predor Ljubelj. Tam smo videli bunkerje in spomenike. Kačo nam je razložil, kaj se je dogajalo v tem taborišču. Nazaj smo se vrnili po različnih skupinah in ena izmed njih je videla majhno srno in smo jo poslikali. Ko smo se vrnili smo pokosili in nato odšli do Radovljice, kjer smo se kopali cel popoldan v bazenu. Odšli smo do mesta Radovljice in večerjali v gostilni. Naša zadnja večerja! Neverjetno je, kako hitro je vse minilo! Res smo se lepo imeli a kljub temu še ni naš zadnji dan, še par dni imamo, da se naprej spoznavamo z našimi sorodniki v Sloveniji.

Soba 105: Cami, Nevi, Viki, Saši in Cinti.

Duhovna obnova in "nastop"

Danes goduje Marta, ki je stregla Jezusu v Lazarjevi hiši. Po zajtrku so nam povedali, da pride gospod Janez Cerar za duhovno obnovo.
Začeli smo s predstavitvijo in molitvijo. Za tem smo se skupaj pogovarjali o Jezusu. Po pogovoru smo se razdelili v štiri skupine. Obravnavali smo dve vprašanji: Kdo je Jezus in kaj mi pomeni. Za zaključek smo še sami povedali svoje mnenje. Gospod Janez nas je spremljal pri kosilu, nato pa smo imeli priložnost za duhovni pogovor ali spoved. Po spovedovanju smo se poslovili od gospoda Janeza in pričeli s pevsko vajo. Ob 18.30 smo zaključili duhovno obnovo s sveto mašo, maševal je gospod Pavle.
Po večerji smo preživeli lep trenutek z upokojenci, ki so preživeli nekaj dni skupaj z nami. Recitirali smo železno cesto in zapeli nekaj slovenskih in argentinskih pesmi, nato pa še zaplesali slovenski in argentinski folklorni ples. Zaključili smo skupni večer z molitvijo.
Mi smo imeli priložnost, da se pozabavamo v kletni dvorani do 24. ure.

Slap Peričnik, Aljaževa koča in gozd Martuljek

Vstali smo precej zgodaj (8.30, que caraduras) in ob devetih smo pozajtrkovali. Na programu smo imeli štiri točke.

Prva točka je bila Slap Peričnik v Triglavskem narodnem parku. Ogledali smo si čudovit slap. Pot je peljala tudi za slapom, kjer smo se veliko slikali in pošteno zmočili.
Po ogledu slapa je prišla na vrsto druga točka, naše kosilo. Pojedli smo sendviče, ki smo si jih sami pripravili. Prostor, ki so ga voditelji izbrali je bil gozd ob reki... suhi reki, pri Aljaževi koči.

Trejta točka je bila ogled Martuljkovih slapov. Bila je res lepa in čudovita pot in smo se zelo zabavali in uživali.
Končno še zadnja, zelo pričakovana točka, večerja!! Prišli smo v gostilno v Žirovnico, tam so nam postregli s strašno velikimi porcijami a ne za vse, za Dejkota čisto normalne. Tudi Cecko nas je presenetil s svojimi čarovnijami. Pri gostilni smo lahko opazovali in slikali dva živa rjava medveda, ki sta se že veselila, da bosta naslednji dan pojedla naše ostanke obilne večerje!

Domov smo prišli precej pozno. Bili smo precej utrujeni a noč je bila v plenicah. Imeli smo se "full - fejst" in vse je bilo super fantastično.
Lep pozdrav,

Tonček in Marjan. (Dejko je tudi malo pomagal).

Sv. maša, Bled

Danes(v nedeljo) smo vstali zgodaj zjutraj, da smo se pripravili na poslovilno mašo gospoda Vlada Pečnika v Kovorju, ki bo zdaj stalno opravljal službo oskrbnika hotela Oaza miru, kjer mi stanujemo. Pri maši smo bolj slabo peli, ker smo bili malo neodločni. Po maši je gospod Blagoslovil vozila, to naredijo samo enkrat na leto na Krištofovo nedeljo in to smo tudi občudovali.
Kosilo smo imeli v Oazi miru in po kosilu smo se malo odpočili in se odpravili na Bled. Fantje smo igrali nogomet, punce so se sončile in včasih skupaj zaigrali odbojko. Kopanja v jezeru ni manjkalo prav tako prepirov z gospo, ki je dajala v najem čolne. Za večerjo smo jedli pico v gostilni nato smo se vrnili v Oazo miru in šli mirno spat.

Ivi, Tomi, Dani.

Zelenica, nastop

Danes smo vstali, hvala Bogu, eno uro pozneje in smo se, kakor vsako jutro v Oazi miru, dobro najedli za zajtrk. Potem smo se pa pripravili za hojo na Zelenico.
Najprej smo se peljali z žicnco, kjer nas je zelo prijazen gospod kregal ker smo se guncali. Potem smo šli še naprej peš. Nismo prišli do vrha (ker smo bili zamujeni) in se vrnili nazaj.
Ko smo prišli do Oaze miru smo pojedli kosilo in pripravili obleke za nastop. Tudi smo lahko počivali ali spali "siestito".

V Kovorju smo nastopili, a za nas, nastop ni najboljše uspel. Ljudje pa so bili zelo navdušeni.
Po plesu smo jedli čevapčiče se pogovarjali s Gospodom Vladom in po tem pa šli nazaj spat v Ljubelj.

Bled

Danes smo vstali ob 9. uri, pojeli smo zajtrk in se pripravili za odhod na Bled. Do tja smo se peljali z avtobusom in na Bledu preživeli cel dan! Imeli smo krasno vreme; najprej smo se peljali s čolni do otoka, si ogledali cerkvico na otoku in se vrnili na obalo!! Nekateri so kar plavali nazaj do obale, ostali pa s čolni, nato smo šli v restavracijo na kosilo, jedli smo zelo dobro. Ker smo imeli cel dan smo se popoldan sončili, fantje pa so igrali nogomet. Zvečer smo si ogledali kar še nikdar nismo videli in imeli veliko časa za igre in plavanje. Ob šestih smo se zbrali in šli peš ob obali do mesta, nato pa še na pico. Za tem smo se sprehajali in spoznavali mesto, ki je ravno ta dan imel Blejsko noč. Ob 10. zvečer so spustili na tisoče svečk po jezeru!
Ko je program končal smo se vrnili nazaj domov z avtobusom. Prišli smo ob polnoči in šli mirno počivat!

Nati J., Debo, Nati M. in Ljudmi.

Pd:

Pozor

Ker smo omejeni za klice in za internet, bi starše prosil, da bi klicali na telefonsko številko ki je omenjena na tej spletni strani v soboto med 14. in 16. uro (Slovenija).
Po tisti uri bomo pa sli v Kovor kjer bodo nastopali.
Prosim tistim, ki boste klicali, za kratek pogovor, da bodo imeli priliko vsi.
Hvala lepa, Kačo

Škofja Loka, Brezje in Ljubelj

Težko je bilo zapustiti DDP. Poslovili smo se od kuharjev ter jim zapeli našo himno. Zahvalili smo se jim tudi za take dobre jedi in za prejeta darila.
Za tem smo zložili kovčke na avtobus, ki je odpeljal do Ljubelja. Mi pa smo se z drugim avtobusom sprehajali.
Prvič smo šli na Radio Ognjišče in v Škofove zavode. V zavodu smo obiskali kapelo Sv. Stanislava in Saši je zaigrala na orgle. Na Radiju smo Tomi, Erika in Nadja imali kratek pogovor z lokutorjem o Argentini, o Slovencih v Argentini in o naših prvih vtisih o Sloveniji.
Potem smo se ustavili v Škofji Loki. Velilo smo se slikali na mostovih.
Tretja postaja je bila Brezje tam smo južnali, se slikali na kozolcu in obiskali cerkev in kapelo Marije Pomagaj. Kupili smo tudi lepe spominčke za sorodnike.
Za tem smo se odpeljali na končno postajo: Oaza Miru na Ljubelju. Razdelili smo se po sobah, počivali in večerjali. Med večerjo nas je G. Vlado Pečnik predstavil drugim gostom in nas med jedjo navdušil za petje.
Po večerji smo imeli kratek sestanek z voditeljem. Potem smo se nekateri igrali karte.
Okoli 11.30 pa smo šli spat v majhne sobe s kovči po tleh.

Eri, Karo, Moni, Nadja.

Ljubljana: grad in BTC

Telegram.
In končno smo obiskali Ljubljanski grad.
Šli smo do stolpa, kjer smo se slikali in utegnili videti našo zastavo ki je visela v D.D.P.
Čas smo imeli za nakup daril.
Pozneje smo kosili.
Imeli smo kratek čas za počivanje.
Ker nas vreme ne spremlja smo se šli kopati v Atlantis.
Tudi smo kupili darila v B.T.C.
Večerjali smo v D.D.P.
Pripravili smo kovčke. Potem smo šli v center uživati zadnjo noč v Ljubljani.

Saši in Nevi

Idrija, Kobarid, Vršič

Ob devetih zjutraj smo prispeli v Idrijo. Tam smo obiskali Antonijev rov, rudnik, kjer so kopali že mnogo let živo srebro. S čeladam in dobro voljo smo hodili po rudniku.
Za tem smo se odpeljali na ogled tovarne Rotomatika, ki je v Spodnji Idriji. Tam so nas tudi povabili na kosilo. Po kosilu smo se odpeljali v Kobarid, kjer smo obiskali muzej 1. svetovne vojne. Vrnili smo se v D.D.P. čez Vršič, prej smo si pa še ogledali izvir reke Soče.

Vicky in Cami.

Kočevski rog

Vstali smo ob osmih. Hitro smo šli na zajtrk, da bi šli čimprej v Kočevski rog. Tam nam je slovenski domobranec gospod Anton Drobnič razlagal in pripovedoval vse, kar je on doživel med drugo svetovno vojno in kako so se slovenski vojaki borili proti partizanom. Najhujše je bilo poslušati, kako so jih mučili.
Ob 12. uri smo imeli sveto mašo v kapelici, po maši smo pojedli kosilo in se odpeljali proti Ljubljani v BTC. Tam smo kupili veliko spominčkov. Nato smo se hitro vrnili v dijaški dom, kjer smo povečerjali. Hitro smo se pripravili, da bi lahko šli v Ljubljano in se še malo pozabavali.
Na žalost nismo imeli lepega vremena, ampak smo se vseeno lepo imeli.

Karolina, Debora in Ljudmila.

Pri sorodnikih

Soboto in nedeljo so vsi šli k sorodnikom, kljub strahu pred srečanjem z njimi so se vsi vrnili veseli, da so jih spoznali. Spet smo se zbrali v nedeljo zvečer in skupaj izmenjali izkušnje z njimi ob pitju mateja in poslušanju glasbe.

Postojnska jama, Šentjošt

Danes se je zgodilo nekaj neverjetnega! Na programu smo imeli ogled Predjamskega grada in Postojnsko jamo. Prišli smo do Predjamskega grada, veliko novega zvedeli o njem, veliko slikali, šli na stranišče in potem se odpeljali proti Postojnski jami. Ko smo se ze peljali in med tem nekaj jedli v avtbusu, je avtobus naenkrat močno zabremzal in začutili močni udarec; en avto se je zaletel v avtobus! Hvala Bogu nam ni bilo nič, fant osebnega vozila pa je imel majhno rano na čelu. Takoj je prišla policija, gasilci, rešilec, televizija in "cronica Ljubljana". Morali smo počakati približno 3 ure, potem smo se končno le odpeljali na ogled Postojnske jame. Notri je bilo res krasno in mrzlo! Po ogledu smo šli v Šentjošt, kjer mo predstavili cel program, nekaj pojedli in popili in šli domov spat!

Dejko, čisto sam.