Koroška

Danes smo res spoznali vsak košček našega avtobusa! Bilo je "mega dobro" ko smo toliko ur gledali skozi okna!
Prvo nagrado za najboljšega prijatelja je dobil dež. Cel dan nas je spremljal in naredil naš dan veliko bolj zanimiv in srečen (!?).

No, zdaj pa zares. Ob 5.30 smo še zelo zaspani pripravljali naše nahrbtnike, da bi se odpeljali na KoGoško(!?). Tam smo najprej obiskali Vetrinje in Vetrinjsko cerkev. Potem smo si ogledali Goršetovo hišo, kjer je njegova stalna razstava. Zelo simpatična Goršetova ljubiteljica nam je prijazno pripovedovala o njegovem življenju.
Strašno lačni smo kosili v gostilni, kjer smo okusili "d-best" juho in milanese.
Celo življenje so nam učisdtelji pripovedovali o knežjem kamnu, o vojvodskem prestolu in o Gospe Sveti. Končno smo lahko občudovali kar smo že več let pričakovali spoznati...
Pozitivno energijo smo dobili ko smo pili posebno vodo, na kraju kjer je nekoč stala zelo stara cerkev iz petega stoletja.
Zaključili smo naš dan z večer z okusno večerjo, jedili smo meso na žaru, bilo je okusno in malo pikantno.
Pot nazaj je bila podobna pokopališču; na avtobusu smo vsi mrtvo spali.